Družba prostovoljcev in prijazen pogovor preženeta strah pri prevozu do zdravnika.
Tina je prijazen glas in prijazna oseba na telefonski številki Sopotnikov Idrija. Je koordinatorka
enote. V Idriji vozimo z dvema voziloma in občane zapeljemo vse do Ljubljane, Šempetra pri Novi Gorici,
Tolmina ali Postojne.
Tina, opažaš osamljenost med starejšimi?
»Ja, tudi kdaj. Pokličejo nas različni starejši. Nekateri so taki, da imajo družino in so samo dopoldne
sami, nekateri pa res ostanejo povsem sami. Starejšemu gospodu, ki se vozi z nami, je v preteklem letu
umrla žena in v pogovorih po telefonu je večkrat potožil, da je sam. Sedaj se je preselil v dom
upokojencev in je zelo srečen. Ostajamo pa povezani in ga še vedno vozimo po opravkih.«
Odgovarjanje na telefonske klice starejših torej ni zgolj sprejemanje rezervacij, spoznaš
življenjske zgodbe starejših?
»Ja, mi veliko zaupajo, pripovedujejo, kako je bilo prej in kako je danes. Če pa ugotovijo, da se
poznamo, da poznajo morda moje starše ali mene osebno, pa še veliko več povedo. Z nekaterimi se tako
zelo dobro spoznamo.«
Klic na številko Sopotnikov in prevoz v družbi prostovoljcev. Bi rekla, da gre zgolj za prevoz kot s
taksijem ali starejši dobijo več?
»Zagotovo dobijo več. Že pri rezervaciji se redkokdaj zgodi, da bi šlo samo za beleženje podatkov, ampak
gre vedno tudi za pogovor.
Na koncu dneva se pogovorim tudi s prostovoljci, kako je potekal dan, in največkrat slišim odgovor, da
so se vso pot pogovarjali. Redkokdaj kdo reče, da je vožnja potekala v tišini.
Sploh pri nas v Idriji se ljudje poznajo med sabo in v avtu ugotovijo, da imajo skupne znance, preteklo
delo ali sorodnike, in si imajo potem še toliko več za povedati.
Tako smo recimo imeli primer, ko sta v avtu prostovoljka in gospa ugotovili, da sta v daljnem sorodu
(prostovoljkina sestra je poročena s sorodnikom od gospe) in da se nista videli že 40 let – od poroke.
Je bilo nato kar veliko tem za pogovor v vozilu (smeh).«
Torej tudi morebitni neprijetni opravki, kot je na primer obisk zdravnika, na ta način lažje stečejo
in se starejši nekoliko bolj brezskrbno odpravijo od doma?
»Ja, vsekakor. Se je zgodilo, da je prostovoljec peljal gospo v Ljubljano na zdravniški pregled. Vso pot
sta klepetala in ko sta prišla v Ljubljano, je gospa rekla, da je pa čisto pozabila, da jo je strah in
da gre na pregled.«
Kako bi dokončala stavek »Ko zazvoni telefon …«?
»Ko zazvoni telefon, čim prej dvignem slušako. Ker me na drugi strani zagotovo čaka zanimiv pogovor.«